Pismenost o tleh (ang. soil literacy), ki združuje razumevanje tal, znanje o njih ter odgovorno ravnanje z njimi, se vse jasneje kaže kot ključna sestavina trajnostnega razvoja. To potrjuje tudi raziskava v okviru evropskega projekta SOLO, pri katerem so sodelovali tudi slovenski partnerji projekta CURIOSOIL iz programa EU Obzorje.

V znanstveni reviji LAND je bil objavljen članek, ki povzema delo strokovne skupine Soil Literacy Think Tank in izpostavlja 18 pomembnih vrzeli v znanju. Med njimi so pomanjkanje celovitih pedagoških pristopov, omejen dostop do vsebin o tleh ter šibek pretok znanja med znanostjo, stroko in prakso. Avtorji – med katerimi sta tudi sodelavca Fakultete za varstvo okolja, izr. prof. dr. Borut Vrščaj in asist. Katja Črnec – predlagajo celostnejše in bolj prilagodljive oblike izobraževanja o tleh, ki bi olajšale dostop do informacij in izboljšale prenos znanja. Obenem poudarjajo pomen vključevanja vsebin o tleh v razumevanje trajnostnega razvoja ter v procese in programe odgovornega upravljanja z naravnimi viri in okoljem.

Krepitev pismenosti o tleh prispeva k večji ozaveščenosti, aktivnemu vključevanju državljanov in krepitvi odgovornega odnosa do tal. Je tudi nepogrešljiva za uspešno izvajanje EU Misije za tla (EU Mission: A Soil Deal for Europe) ter za doseganje ciljev FAO Svetovnega dneva tal.

O objavi članka smo pisali tudi v reviji ESG, prvi specializirani reviji za trajnostni razvoj v Sloveniji, v septembrski številki 202.

https://www.mdpi.com/2073-445X/14/7/1372