5. decembra obeležujemo Svetovni dan tal, ki je bil leta 2014 razglašen pod okriljem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations). Njegov namen je povečati zavedanje o izjemni vlogi tal za človeštvo. Izbrani datum ima simbolni pomen, saj 5. december sovpada z rojstnim dnem tajskega kralja Bhumibola Adulyadeja, ki je veljal za enega najvidnejših svetovnih zagovornikov trajnostnega ravnanja s tlemi.
Letošnji slogan Zdrava tla za zdrava mesta (Healthy Soils for Healthy Cities) poudarja, da kakovost bivanja v mestih ni odvisna zgolj od stavb, infrastrukture in prostorskega načrtovanja, temveč tudi od stanja tal, ki so pogosto skrita pod urbanimi površinami. Zdrava mestna tla uravnavajo zadrževanje in pretakanje padavinske vode, blažijo učinek toplotnih otokov, vplivajo na temperaturo, shranjujejo ogljik, izboljšujejo kakovost zraka in s tem pomembno prispevajo k splošnemu dobremu počutju prebivalcev. Ko so tla prekrita z asfaltom, betonom in drugimi neprepustnimi materiali, te funkcije izgubijo, mesta pa postanejo bolj izpostavljena poplavam, pregrevanju in onesnaženju. Urbana tla sodijo med najbolj obremenjene in degradirane tipe tal, zato Svetovni dan tal nagovarja vse – od odločevalcev in načrtovalcev prostora do lokalnih skupnosti in posameznikov – da na urbana območja pogledamo drugače, »od tal navzgor«, ter tako prispevamo k razvoju bolj zelenih, odpornih in zdravih mest.
Tla so namreč temelj našega obstoja. Omogočajo pridelavo hrane (več kot 95 % vse hrane izvira iz tal), filtrirajo, bogatijo in zadržujejo vodo, sodelujejo pri uravnavanju podnebja ter zagotavljajo življenjski prostor izjemno raznolikim organizmom. Kljub temu jih v vsakdanjem življenju pogosto spregledamo ali jih jemljemo kot nekaj samoumevnega. Prav zaradi svoje navidezne nevidnosti v prostoru sodijo tla med najbolj ranljive naravne vire.
Na Fakulteti za varstvo okolja se zato aktivno ukvarjamo z raziskovanjem in izobraževanjem na področju znanosti o tleh. V okviru študijskega programa smo tlom namenili samostojen modul, ki vključuje predmeta Geokemija okolja ter Tla in okolje. Razlog za tak pristop je jasen – raziskave kažejo, da so vsebine, povezane s tlemi, v učnih načrtih osnovnih in srednjih šol pogosto zapostavljene. Posledično učenci in dijaki ne razvijejo zadostnega razumevanja pomena tal za okolje in družbo. Hkrati študije potrjujejo, da zgodnje spoznavanje vsebin o tleh bistveno poveča možnost, da se mladi kasneje odločijo za študij in poklic na tem področju.
Na fakulteti si zato prizadevamo študentom zagotoviti poglobljeno, strokovno in odgovorno izobraževanje, saj bodo prav oni morda v prihodnje sooblikovali ključne odločitve o upravljanju našega najdragocenejšega naravnega vira – tal.
Izvajamo tudi številne dejavnosti in projekte, usmerjene v poglabljanje razumevanja tal ter prepoznavanje njihove ključne vloge v okolju. Med njimi ima osrednje mesto projekt CURIOSOIL, projekt programa Horizon Europe, v katerega je vključenih 14 partnerskih institucij iz različnih evropskih držav. Projekt je namenjen spodbujanju radovednosti o tleh ter krepitvi splošnega znanja o njihovem pomenu in delovanju. V njegovem okviru razvijamo sodobne izobraževalne pristope in inovativne učne metode, katerih cilj je izboljšati učinkovitost poučevanja o tleh na vseh ravneh izobraževanja.
Ob Svetovnem dnevu tal Slovensko partnerstvo za tla pripravlja spletno srečanje, namenjeno izmenjavi znanja, predstavitvi dobrih praks ter povezovanju strokovnjakov, raziskovalcev in drugih deležnikov, ki delujejo na področju tal. Na programu bodo teme, kot so psihološki vidiki zelenih površin v mestih, načrtovanje zdravega in hodljivega bivalnega okolja, varovanje tal in usmerjanje rekreacijske rabe v urbanih gozdovih ter klasifikacija tal v Sloveniji, ki jo bo predstavil sodelavec FVO, dr. Borut Vrščaj.
Slovensko partnerstvo za tla je bilo ustanovljeno leta 2017 ob Svetovnem dnevu tal. Njegovo temeljno poslanstvo je ozaveščanje javnosti ter prispevanje k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot enega najpomembnejših neobnovljivih naravnih virov v Sloveniji.
