V začetku novembra je bilo organizirano srečanje SOLO projektnih partnerjev in drugih strokovnjakov, ki je potekalo v Grand Hotel Millenium, v Sofiji (Bolgarija). V dvodnevnem srečanju (5. in 6. 11. 2024) smo svoje delo in misli posvetili izključno boljši prihodnosti naših tal.

SOLO je petletni projekt, financiran s strani Evropske Unije, ki se je pričel decembra 2022. Projektni koordinator je dr. Carlos António Guerra iz nemškega centra za integrativne raziskave
biotske raznovrstnosti (iDiv). V izvedbo je vključenih 17 projektnih partnerjev iz 11 držav Evropske Unije in Norveške. Glavna misija projekta SOLO je identifikacija motivirajočih dejavnikov, vzeli v znanju ter ozkih grl v povezavi s trajnostnim upravljanjem tal. V okviru projekta razvijajo inovacijske pristope in načrtujejo dejavnosti, cilj pa je ustanoviti vozlišče znanj o zdravih tleh in inovacijah, ki bodo ustvarjale strateška partnerstva še dolgo po koncu projekta. V okviru SOLO projekta so ustanovljene »ThinkTank« skupine, ena za vsako ciljno nalogo, ki delujejo kot implementacijska orodja.

V Soil Literacy ThinkTank skupino sta vključena tudi predstavnika Fakultete za varstvo okolja, dr. Borut Vrščaj in asist. Katja Črnec. K sodelovanju sta bila povabljena kot strokovnjaka s področja tal, prav tako pa se obravnavana tematika prekriva s področjem projekta CURIOSOIL, to je torej spodbujanje radovednosti in pismenosti o tleh. Oba sta se tudi v celoti udeležila programa konference v Sofiji.

Prvi dan konference so otvorili s skupnim srečanjem vseh udeležencev, v okviru katerega so se seznanili z dosedanjim opravljenim delom ter uporabljeno terminologijo, kot so izrazi »vrzeli v znanju«, »motivacijski dejavnik« in »ozko grlo«. Sledilo je delo po skupinah, v okviru katerega so skozi razne aktivnosti, delitvi izkušenj, znanj in mnenj, diskutirali o pomembnih vrzelih v znanju o tleh. Pripravili so tudi vizualizacijski koncept za prikaz miselnega procesa, ki ga bodo vključili v posodobljeno verzijo končnih dokumentov. Dan pa so zaključili s prioritizacijo vrzeli v znanju in na ta način izbiri tistih, za katere menijo, da potrebujejo največ pozornosti.

Drugi dan srečanja so pričeli s premislekom o vrzelih v znanju, katerih do sedaj še niso omenili. Pogovorili so se o vzroku – ker niso pomembne ali ker so bile pozabljene? Diskusiji je sledila delavnica, imenovana »ThinkTank match-making«, v kateri so sodelovali vsi udeleženci. Vsaka ThinkTank skupina je izpostavila svojo tematiko, v kateri so najbolj izkušeni ter področje, kjer potrebujejo zunanje mnenje in pomoč. Na ta način so našli najbolj ustrezne pare skupin in lahko so si medsebojno izmenjali svoje znanje in nove ideje. Na ta način so znotraj skupine pridobili dodatno perspektivo na problematiko tal. Razdeljeni po skupinah so debatirali tudi o najnujnejših ukrepih, ki jih potrebujemo za izboljšanje področja posamezne ThinkTank skupine ter motivirajočih dejavnikih za posameznike, ki rokujejo s tlemi tako ali drugače. Sledila je še identifikacija in prioritizacija ozkih grl, za katere menijo, da najbolj omejujejo izboljšanje splošne pismenosti o tleh. Sledila je še ena delavnica za vse udeležence, imenovana »World-café«, kjer so se skupine ponovno premešale in tako so lahko s svojimi izkušnjami in znanjem pomagali še drugim skupinam.

Srečanje so zaključili s hibridnim sestankom, ki je služil za informiranje vseh zainteresiranih, ki se sestanka v Sofiji niso mogli osebno udeležiti. Vodja vsake ThinkTank skupine je predstavil dogajanje preteklih dveh dni znotraj skupine, ključne ugotovitve in naslednje korake. Vsi so se strinjali, da so naredili pomemben napredek pri doseganju končnega cilja, sedaj pa sledi integracija vseh novih znanj in mnenj.

Srečanje je služilo kot odlična priložnost za izmenjavo in nadgradnjo znanj posameznika, medsebojno spoznavanje različnih strokovnjakov, ustvarjanje povezav in poznanstev, ki bodo morda snovala nove ideje o raznih aktivnostih in projektih.